Asertivnost je način komunikacije, pri katerem oseba jasno in samozavestno izraža svoje misli, občutke, želje in potrebe, hkrati pa spoštuje pravice in občutke drugih. Gre za uravnotežen pristop med pasivnostjo (ko oseba ne izraža svojih potreb) in agresivnostjo (ko oseba uveljavlja svoje potrebe na način, ki škoduje drugim).
Asertivnost pogosto povezujejo z visoko stopnjo samozavesti in pozitivnim samospoštovanjem ter prispeva k bolj zdravim in učinkovitim medosebnim odnosom.
Kaj vključujejo osnovne značilnosti asertivnega vedenja:
- Jasno izražanje: Asertivna oseba pove, kaj misli ali čuti, brez oklevanja in brez obsojanja drugih.
- Spoštovanje drugih: Pri izražanju lastnih potreb upošteva tudi pravice in občutke drugih ljudi.
- Samozavest: Asertivna oseba se ne boji reči “ne” ali postaviti meja, kadar je to potrebno.
- Aktivno poslušanje: Asertivna oseba ne le izraža svoje poglede, ampak tudi pozorno posluša druge in upošteva njihove perspektive.
- Samokontrola: Asertivnost ne pomeni, da je oseba brez nadzora nad svojimi čustvi; nasprotno, zavedajo se svojih občutkov in jih izražajo na primeren način.
Kako do boljše komunikacije
Izboljšanje komunikacijskih veščin je ključno za uspešne odnose, tako osebne kot poklicne. Eno izmed njih je aktivno poslušanje, kjer se osredotočimo na sogovornika, ko govori, in ga ne prekinjamo. Poskušamo razumeti, kaj želi naš sogovornik povedati, ne da bi že vnaprej pripravljali svoj odgovor. V svoji komunikaciji poskušamo biti čimbolj jasni in se Izogibamo dolgim in zapletenim razlagam. Jasno povemo, kaj želimo sporočiti. Naš jezik sporočanja naj bo čimbolj preprost, da bo sporočilo razumljivo. Bodimo pozorni tudi na našo neverbalno komunikacijo (drža telesa, očesni stik, obrazna mimika in gibanje rok), ki močno vpliva na to, kako je naše sporočilo sprejeto. Hkrati poskrbimo, da naše besede in neverbalna komunikacija podpirajo isto sporočilo.
Ko izražamo svoje misli in občutke namesto, da obsojamo, uporabimo “jaz” izjavo. Na primer: “Jaz se počutim nelagodno, ko se to zgodi,” namesto: “Ti vedno to narediš narobe.” “Jaz” izjave zmanjšujejo namreč možnost konflikta in spodbujajo razumevanje. Bodimo pozorni tudi na ton glasu, torej ne samo, kaj povemo, temveč tudi kako povemo. V komunikaciji poskušamo biti prijazni in umirjeni (umirjen ton lahko umili tudi težka sporočila).
Vadimo empatijo in se postavimo v kožo sogovornika, poskušamo razumeti njihove občutke in poglede. To nam lahko pomaga pri boljšem odzivanju na njihove potrebe. Naprimer, rečemo “Razumem, da se počutiš tako” ali “Vem, da je to lahko težko.”
Našemu sogovorniku namesto kritike ponudimo povratne informacije s konkretnimi predlogi za izboljšanje. Na primer: “To je dobro opravljeno, morda bi lahko še razmislil o tem, kako vključiti te podatke.” V pogovoru poskušamo ohraniti mirnost, da lažje prepoznamo svoja čustva. Če smo razburjeni se odzovemo preveč impulzivno in neprimerno.
Izboljšanje komunikacijskih veščin je proces, ki zahteva čas in zavestno prizadevanje, vendar so rezultati vredni truda. Redna praksa izboljšuje naše komunikacijske veščine. Vključimo komunikacijo v svoj vsakdanjik, bodisi v osebnem bodisi v poklicnem življenju. Dobra komunikacija gradi močnejše odnose, preprečuje nesporazume in izboljšuje sodelovanje z drugimi.
Kakšne so prednosti asertivne komunikacije
Asertivna komunikacija prinaša številne prednosti tako na osebnem kot poklicnem področju. Asertivna komunikacija ti omogoča, da samozavestno izražaš svoje misli, potrebe in občutke, kar prispeva k večjemu zaupanju vase. Ko se asertivno postaviš za svoje pravice, neguješ pozitivno samopodobo in krepiš svoje samospoštovanje.
Asertivnost spodbuja odprto in iskreno komunikacijo, kar izboljšuje razumevanje in zmanjšuje možnost nesporazumov. Ko si asertiven, spoštuješ sebe in druge, kar vodi do bolj zdravih in enakovrednih odnosov. Asertivna komunikacija ti omogoča, da prevzameš odgovornost za svoje odločitve in dejanja, kar vodi do večje samostojnosti. Z asertivnostjo lahko učinkovito postavimo meje, kar preprečuje izkoriščanje ali preobremenjenost. Ko asertivno izražamo svoje potrebe in občutke, se izognemo nabiranju zamer, ki lahko vodijo v stres in konflikte. Asertivnost pomaga reševati konflikte na miren in konstruktiven način, kar zmanjšuje stres v medosebnih odnosih.
Asertivnost spodbuja jasno, neposredno in spoštljivo komunikacijo, kar izboljšuje komunikacijske veščine. Lažje dosegamo svoje cilje, saj znamo jasno izraziti svoje želje in potrebe ter se postaviti za svoje pravice. Asertivnost v delovnem okolju vodi do boljše sodelovalne dinamike in večje produktivnosti, saj so naloge in pričakovanja jasneje izraženi.
Asertivna komunikacija ti pomaga sprejemati odločitve, ki so v skladu z našimi vrednotami in potrebami, brez pretiranega vpliva drugih. Ko se postavimo za svoje odločitve na asertiven način, smo bolj prepričani, da so naše odločitve pravilne in upravičene. Asertivna komunikacija pomaga izražati in obvladovati naša čustva na zdrav način, kar prispeva k večji čustveni stabilnost.
Asertivnost zahteva samozavedanje in refleksijo, kar vodi do osebne rasti in boljšega razumevanja samega sebe. Asertivna oseba je odprta za povratne informacije, kar omogoča nenehno izboljševanje in rast.
Ob zaključku
Asertivna komunikacija je ključna za doseganje osebne sreče, uspeha in zdravih odnosov. S prakso in zavestnim prizadevanjem lahko vsakdo razvije in okrepi svoje asertivne veščine. Posameznikom daje moč, da pristno izrazijo svoje potrebe in želje, hkrati pa spoštujejo stališča in občutke drugih. Ko posamezniki izkoristijo potencial asertivnosti, si utirajo pot do bolj izpolnjujočih povezav, večje samozavesti in poti do uspeha.